Prostovoljstvo: majhen prispevek, velik učinek

Prostovoljstvo je eden najbolj neposrednih načinov, kako svoj čas, znanje ali izkušnje namenimo tudi drugim. Vendar prostovoljstvo ni samo brezplačno delo in ni tekmovanje v tem, kdo bo naredil največ. Dobro prostovoljstvo temelji na dogovoru, zaupanju, odgovornosti in spoštovanju vseh vpletenih: prostovoljca, organizacije in ljudi, ki jim je pomoč namenjena.

V Sloveniji je prostovoljstvo pomemben del skupnosti. Ljudje pomagajo v društvih, zavodih, humanitarnih organizacijah, kulturnih ustanovah, športnih klubih, pri delu z mladimi, starejšimi, živalmi in okoljem. Nekdo lahko prispeva več ur na teden, drugi samo občasno. Oboje je dragoceno, če je dogovor jasno postavljen in če je pomoč izvedena zanesljivo.

Zakaj se ljudje odločijo za prostovoljstvo?

Motivi so različni. Nekdo želi pomagati, ker je sam nekoč prejel podporo. Drugi želi spoznati nove ljudi, pridobiti izkušnje ali uporabiti znanje, ki ga v službi ne more. Tretji išče občutek smisla in pripadnosti. Nekdo se želi približati področju, ki ga zanima, na primer socialnemu delu, kulturi, izobraževanju ali varstvu narave.

Ni treba imeti enega samega velikega razloga. Pomembno je, da je odločitev iskrena in da razumemo, kaj lahko realno ponudimo. Če imamo samo eno uro na mesec, je to še vedno začetek. Če dobro pišemo, znamo poslušati, fotografirati, organizirati, popravljati, prevajati ali delati z ljudmi, lahko obstaja oblika prostovoljstva, pri kateri bo naše znanje koristno.

Kako najti prostovoljsko delo, ki nam ustreza?

Preden se prijavimo, si lahko odgovorimo na nekaj vprašanj:

Koliko časa lahko namenim prostovoljstvu, ne da bi zaradi tega zanemaril svoje zdravje, družino ali delo?
Ali mi bolj ustreza delo z ljudmi, delo v ozadju, organizacija, ustvarjanje ali praktična pomoč?
Ali želim redno nalogo ali občasno sodelovanje pri dogodkih?
Na katerem področju so moje sposobnosti in zanimanja najbolj uporabna?
Kakšno podporo, uvajanje in mentorstvo pričakujem od organizacije?

Prava izbira ni nujno tista, ki je videti najbolj plemenita. Je tista, pri kateri lahko vztrajamo in kjer naše delo res odgovarja potrebam organizacije. Če nekdo ne mara javnega nastopanja, bo morda odličen pri pripravi gradiv. Če ga izčrpavajo veliki dogodki, mu bo bolj ustrezalo individualno delo ali delo od doma.

Prostovoljstvo se začne z dogovorom

Pred začetkom je pomembno vedeti, kaj bo naša naloga, komu poročamo, koliko časa traja sodelovanje, kakšna so pravila in na koga se obrnemo v primeru težav. Organizacija, ki prostovoljce dobro sprejme, jim razloži pričakovanja, zagotovi osnovne informacije in po potrebi mentorstvo.

Jasen dogovor ščiti vse. Prostovoljec ve, kaj se od njega pričakuje, organizacija lahko načrtuje delo, prejemnik pomoči pa dobi bolj zanesljivo podporo. Če se okoliščine spremenijo, je prav, da to povemo pravočasno. Zanesljivost ne pomeni, da nikoli ne smemo odpovedati. Pomeni, da drugega ne pustimo brez obvestila.

Majhna zgodba o velikem učinku

Predstavljajmo si človeka, ki se želi vključiti, vendar nima veliko časa in se boji, da ne zna dovolj. Namesto da bi prevzel veliko nalogo, začne s pomočjo pri enem dogodku. Tam ugotovi, da zna dobro sprejemati obiskovalce in mirno odgovoriti na vprašanja. Organizacija mu naslednjič ponudi podobno nalogo, on pa postopoma spozna ljudi, pridobi samozavest in najde področje, kjer lahko prispeva.

Takšna zgodba se ne začne z velikim načrtom. Začne se z varnim prvim poskusom, jasnimi pričakovanji in občutkom, da je prispevek opažen. Prav zato je pomembno, da prostovoljstva ne predstavljamo kot žrtvovanje, temveč kot sodelovanje, pri katerem se učijo in razvijajo vsi.

Meje, varnost in skrb zase

Pomagati drugim ne pomeni, da moramo biti vedno na voljo. Prostovoljec ima pravico do počitka, jasnih nalog, spoštljivega odnosa in podpore pri zahtevnih situacijah. Če delo vpliva na naše zdravje, spanje ali odnose, je treba to vzeti resno. Izčrpan prostovoljec dolgoročno ne more kakovostno pomagati.

Pomembno je tudi, da ne prevzemamo nalog, za katere nismo usposobljeni. Pri delu z ranljivimi skupinami so potrebna dodatna pravila, varovanje zasebnosti in včasih posebno uvajanje. Če se srečamo z resno duševno, zdravstveno ali varnostno stisko, o tem obvestimo odgovorno osebo in poiščemo strokovno pomoč. Prostovoljec ni nadomestilo za zdravstvene, socialne ali druge strokovne službe.

Kaj lahko ponudite Temlju Srca?

Tempelj Srca želi povezovati ljudi, ki lahko pomagajo na različne načine. Morda imate čas za pomoč pri dogodku, znanje za pripravo vsebin, sposobnost poslušanja, izkušnje z organizacijo ali preprosto pripravljenost sodelovati. Lahko predlagate tudi lastno idejo. Včasih organizacija še nima oblikovane naloge, vendar jo lahko skupaj opredelimo.

pomoč pri dogodkih in srečanjih;
pisanje, urejanje ali deljenje koristnih vsebin;
fotografiranje, oblikovanje ali pomoč pri družbenih omrežjih;
pogovor, družabništvo in sprejemanje novih članov;
praktična pomoč pri organizaciji in administraciji;
povezovanje z drugimi društvi, strokovnjaki in lokalnim okoljem.

Prostovoljstvo ni rezervirano za ljudi, ki imajo veliko prostega časa ali posebne nazive. Začne se tam, kjer se srečata pripravljenost pomagati in resnična potreba skupnosti. Če razmišljate o sodelovanju, se lahko oglasite z enim preprostim vprašanjem: »Kje bi bil moj čas ali moje znanje za vas najbolj koristno?«

Če se za prostovoljstvo odločimo premišljeno, lahko majhen prispevek postane pomemben del večje zgodbe. Ne spreminjamo nujno vsega naenkrat, lahko pa nekomu olajšamo dan, organizaciji omogočimo delo in sami dobimo izkušnjo, ki nas poveže z ljudmi ter z vrednotami, v katere verjamemo.